Soseda Hrvaška bo z januarjem 2023, če se seveda ne pojavijo nepričakovani zapleti, postala članica schengenskega območja. Širitev območja brez mejnega nadzora seveda prinaša določene novosti in spremembe tudi v špediciji – transportu blaga in poslovanju podjetij na območju evra.
Kaj sploh je schengen?
Schengensko območje ali na kratko kar schengen je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije in je eden izmed stebrov evropskega povezovanja in sodelovanja. Je največje območje prostega gibanja na svetu. Od leta 1995, ko so bile ukinjene mejne kontrole za ljudi znotraj območja, predstavlja uresničitev pravice prostega gibanja več kot 400 milijonov evropskih državljanov znotraj EU. To pomeni, da lahko potujemo, študiramo, delamo in se upokojimo kjer koli v Evropski uniji, od pravic prostega pretoka pa imajo velike koristi tudi podjetja in evropsko gospodarstvo.
Ime je dobil po luksemburškem mestu Schengen, kjer je bil leta 1985 podpisan prvi sporazum o skupnem prostoru brez notranjih mej. Hkrati z odpravo kontrol na notranjih mejah so bila uvedena skupna pravila za nadzor nad zunanjimi mejami ter poglobljeno pravosodno in policijsko sodelovanje pri preprečevanju kaznivih dejanj. EU z rednim ocenjevanjem vseh držav v schengenskem območju preverja pravilno uporabo dogovorjenih pravil.
Namen in koristi
Znotraj schengenskega prostora vsak dan potuje približno 3,5 milijona ljudi. Odsotnost notranjih mejnih kontrol tako prihrani veliko časa in olajša potovanje. Vendar pa vsi potniki ne uživajo enakih pravic - te se namreč razlikujejo glede na to, od kod prihajajo. Evropski državljani pri tem uživajo večji obseg pravic kot potniki, ki prihajajo izven EU.
Pravice, ki jih prinaša prost pretok ljudi in dobrin, močno vplivajo na življenja Evropejcev. Po ocenah bi ponovno zaprtje notranjih mej v EU v desetih letih pomenilo kar 100 do 230 milijard evrov dodatnih stroškov in onemogočilo dnevna čezmejna potovanja, ki jih trenutno opravlja približno 1,7 milijona ljudi.
Schengen močno prispeva tudi k varnosti. Schengenski informacijski sistem je namreč centralizirana in obsežna podatkovna zbirka z informacijami, ki podpira nadzor zunanjih meja in sodelovanje na področju kazenskega pregona. Schengenski informacijski sistem je bil pred kratkim prenovljen, kar še poveča varnost Evropejcev in zanesljiv pretok blaga.
Transport blaga
Slovensko logistično podjetje TLS ima svojo poslovno enoto na Obrežju že 16 let. Svojim strankam - izvoznikom ali uvoznikom blaga iz tretjih držav, ki niso del EU, hitro in učinkovito uredijo vso zakonsko potrebno dokumentacijo za izvoz ali uvoz blaga v Slovenijo ali ostale države EU. Njihova PE na Obrežju ostaja odprta 24/7 tudi po vstopu Hrvaške v schengen.
Hrvaški vstop v schengen za (slovenska) podjetja, ki uvažajo ali izvažajo iz tretjih držav (Srbija, Bosna, Črna gora, Makedonija, Turčija) ne predstavlja nobene spremembe na področju carinjenja blaga oziroma njegovega tranzita.
TLS poleg transporta nudi svojim strankam tudi zastopanje v vseh upravnih postopkih, saj imajo si zaposleni licence za zastopanje v carinskih zadevah. Uredijo vso potrebno dokumentacijo za blago, za katero je potreben sanitarni ali veterinarski inšpekcijski nadzor. Svetujejo tudi najhitrejšo ureditev vseh postopkov carinskega zastopanja ter ostalih špedicijskih storitev. Vašo pošiljko tudi odpremijo ali dostavijo v njihova skladišča v Ljubljani ali Komendi.
Želite izvedeti več?
Pokličite ali nam pišite:
+386 7 49 95 000
+386 31 68 88 88
spedicija@tls.si
