Zgodovina ladijskega kontejnerja

Aprila leta 1956 je prenovljeni tanker za prevoz nafte prepeljal osemindvajset ladijskih zabojnikov iz Newarka v Houston. To je bil skromen začetek razvoja transporta kontejnerskih ladij, ki se je v naslednjih desetletjih razvil v ogromno industrijo, ta pa je omogočila razcvet svetovne trgovine.


 

Marc Levinson v knjigi »The Box - How the Shipping Container Made the World Smaller and the World Economy Bigger,« opisuje dolgotrajen proces nastanka ladijskega kontejnerja, dolgotrajni boj, da je postal splošno sprejet, ter močan vpliv, ki ga je povzročil v mednarodni trgovini zaradi padca transportnih stroškov. Knjiga »The Box« je izšla ob 60.-letnici prvega potovanja kontejnerjev po morju in je pravzaprav prva celovita zgodovina ladijskega prevoza. Pri vsej zgodbi o ladijskih kontejnerjih je pomembno vlogo odigral vizionar Malcom McLean, ki je kot voznik tovornjaka v 30. letih preteklega stoletja, v pristanišču Hoboken opazoval, kako dolgo traja pretovarjanje tovora z njegovega tovornjaka na ladjo.
 

Razvil je revolucionarno idejo o tem, da bi kontejnerji postali standardizirane kamionske prikolice, ki bi jih pri natovarjanju premikali stroji. Na ladje so sprva pričeli natovarjati kontejnerje na polprikolicah. S tem so privarčevali prostor in stroške natovarjanja. Kasneje so polprikolice opustili in ladje so začele prevažati zgolj kontejnerje. V njegovo idejo so ladjarji na začetku močno dvomili, zato je McLean sam postal ladjar. Svojo ladijsko družbo je poimenoval Sea Land, Inc., v 90. letih jo je kupila ladijska družba Mearsk, ki se od takrat naprej imenuje Mearsk SeaLand.
 

V knjigi »The Box« Levinson opisuje razmere v pristaniščih pred kontejnerizacijo. Delovna sila je bila draga, kapital pa poceni, zato je način delovanja logično privedel do razvoja skupnosti pristaniških delavcev z edinstveno kulturo in močno delovno solidarnostjo. Ta skupnost je kasneje prerasla v sindikat, ki se je osredotočal na delovna razmerja v Združenih državah Amerike. Kasneje so sindikati na vzhodni in zahodni obali na različne načine uspeli priboriti nekaj koristi, zaradi katerih so bili ladijski kontejnerji bolje sprejeti. Obe strani sta se pogajali o sporazumih, končno pa so novo pridobitev sprejeli v zameno za garancijo o plačah in pokojninskih določbah za obstoječe člane sindikata.
 

Pomembne mejnik v zgodovini ladijskega kontejnerja je tudi ta, da je v 60. letih preteklega stoletja McLean s svojim Sea Landom osvojil pogodbo za oskrbo ameriške vojske v Vietnamu; želja po polnjenju zabojnikov za povratno pot je pripomogla k spodbuditvi japonske kontejnerizacije.
 

Nekatera svetovna pristanišča so v kontejnerizaciji videla prihodnost in se ji prilagodila (Newark, New Jersey), druga so bila zaradi zastarele infrastrukture (Brooklyn, Manhattan), obsojena na propad. Z njimi je odšel tudi del lokalne proizvodnje. Kontejnerizacija je igrala tudi osrednjo vlogo pri razcvetu Singapurja in Hong Konga. Azija je prav zaradi tega postala svetovna delavnica in potrošnikom po vsem svetu ponudila nepredstavljivo raznolike in cenovno ugodne izdelke.
 

Avtor omenjene knjige, ekonomist Marc Levinson poudarja, da se ladijski zabojnik ni kar zgodil. Njegov razvoj je zahteval velike vsote denarja, tako zasebnih vlagateljev kot pristanišč, ki so si prizadevala postati vodilna v novi tehnologiji. Potrebna so bila leta natančnega in organiziranega dela ter občutljiva pogajanja o standardih, ki so omogočili, da je lahko skoraj vsak kontejner potoval s katerim koli tovornjakom, vlakom ali ladjo.
 

Danes je večina kontejnerjev po svetu skladna z ISO standardi, prevladujejo 20' ter 40' kontejnerji. Zadnja leta so se na željo špediterjev in ladjarjev pojavili večji kontejnerji ali »Jumbo« kontejnerji dolžine 45' in 48' ter širine 8'6'' (2,6m) in višine 9'6'' (2,9m). Želje po večjih kontejnerjih so običajno omejene na uporabo v ZDA, saj v Evropi in drugih celinah ožje ceste predstavljajo omejujoči dejavnik za njihovo uvedbo.
 

Ladijski kontejner, kot ga poznamo danes, je preoblikoval ekonomsko geografijo. Tega se v logističnem podjetju T.L. Sirk, d.o.o., dobro zavedamo. Smo zanesljiv ponudnik vseh vrst transportnih storitev in pošiljke vseh vrst odpremimo profesionalno, hitro in brez zapletov. Naši strokovnjaki ne nudijo zgolj organizacijo ladijskega prevoza na katero koli celino sveta, pač pa za vas opravimo celovito storitev. Podjetje T.L. Sirk, d.o.o., je član največjih svetovnih logističnih zvez in partner mnogih svetovnih ladjarjev. Organiziramo tako ladijski prevoz FCL in LCL, kot tudi hlajenih zabojnikov in razsutega tovora.

 

Pokličite nas:

+386 8 16 01 036

ali nam pišite:

spedicija.kp@tls.si

 

Za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in za analizo podatkov o obiskanosti naša spletna stran uporablja spletne piškotke. Več informacij Strinjam se